APDEJT.si

Nizozemci, ki živijo v Ukrajini, so v odprtem pismu izrazili nasprotovanje pritisku na Ukrajino, da bi odstopila ozemlje Rusiji ali oslabila obrambo. Pozivajo k pritisku na Rusijo, da ustavi napade, in ne na Ukrajino.

Medtem ko se ameriški predsednik Donald Trump vidi kot posrednik miru, je usoda Evrope odvisna od pogajanj o Ukrajini. Za Putina je to ugoden položaj, ki vpliva na celotno evropsko politiko.

Zaradi pomanjkanja ruskih rekrutov naj bi Rusija prevarala tujce iz Kenije, Nepala, Tadžikistana in drugih držav, da bi se pridružili vojni v Ukrajini. Vojni ujetniki trdijo, da so bili zavedeni in niso želeli sodelovati v vojni.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Evropa zamudila priložnost za prispevek k rešitvi konflikta v Ukrajini in da ni izpolnila pričakovanj v zvezi z mirovnimi pogajanji. Ob tem je izrazil pričakovanja do ZDA.

Avstralijo pozivajo k ukrepanju glede uvoza ruske nafte, saj se vpliv Rusije v Aziji krepi kljub sankcijam, uvedenim zaradi invazije na Ukrajino. Rusija je postala peta najmočnejša država v Aziji, kar kaže na njeno odpornost proti mednarodnemu pritisku.

Nekdanja Trumpova administracija si prizadeva ponovno zaslišati begunce, ki so bili sprejeti v času Bidenove administracije. Ameriški in ruski uradniki se pogovarjajo o mirovnem načrtu za Ukrajino. Poleg tega poročajo o udomačevanju mapračunov.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da mora spremenjeni mirovni načrt za Ukrajino odražati 'duha in črko' dogovora, doseženega med predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na srečanju na Aljaski. Lavrov je opozoril, da bi izbris dogovorov s srečanja v Anchorageu iz načrta bistveno spremenil situacijo. Poudaril je, da Moskva pozdravlja vključitev načel iz Anchoragea v načrt.

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Ruska vojska je izvedla silovit napad na vojaške cilje v Ukrajini, vključno z uporabo hipersoničnih raket »Kinžal«, kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. Enote Južne skupine so osvobodile naselje Ivanopolje v Donecki ljudski republiki.

Ukrajinski zunanji minister Makeiev je pozval mednarodne partnerje, naj Ukrajine ne silijo v kompromise v vojni z Rusijo. Ukrajina in Evropa sta bili olajšani, ko so uspeli ublažiti Trumpov načrt.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo političnemu kursu Milorada Dodika, voditelja bosanskih Srbov, po predsedniških volitvah v Republiki Srbski. Ministrstvo je v izjavi obsodilo poskuse destabilizacije razmer s pritiskom na sodne in volilne organe ter označilo odstranitev Dodika z oblasti za nezakonito. Poudarili so, da državljani niso dovolili izkrivljanja njihove volje in so ponovno izrazili podporo Dodikovi ekipi, kar po mnenju ministrstva kaže na enotnost naroda in njegovo pripravljenost braniti lastne interese.

Ukrajina in Rusija sta poročali o obsežnih napadih na njunih ozemljih. V Kijevu je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, ranjenih pa 20, medtem ko so ruski uradniki sporočili, da so bili v ukrajinskih napadih v regiji Rostov ubiti trije ljudje. Ukrajinsko ministrstvo za energijo je ruski nočni napad označilo za "obsežen kombiniran napad" na energetsko infrastrukturo, ki je prizadel objekte v Kijevu in regijah Kijev, Odesa, Černigov, Dnipropetrovsk in Harkov.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sprejel poročilo državnega sekretarja Sveta za varnost Aleksandra Volfoviča, ki je poročal o aktualnih varnostnih vprašanjih.

Po intenzivnih pogovorih med Washingtonom, Kijevom in evropskimi prestolnicami se je Rusija odzvala na ameriški mirovni načrt za Ukrajino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zavrnil evropski protipredlog in zagrozil z okrepitvijo bombardiranja, če Kijev ne sprejme načrta Donalda Trumpa. Ukrajinski zunanji minister je ruske napade označil za "teroristični odziv" na ameriški načrt, pri čemer je v ruskih napadih na Kijev umrlo šest ljudi.

Igor Sečin, vodja ruske naftne družbe Rosneft, je opozoril, da lahko sankcije, ki so jih ZDA, evropske države in njihovi zavezniki uvedli proti Rusiji in Kitajski, povzročijo novo gospodarsko krizo na Zahodu. Po njegovem mnenju te sankcije ogrožajo svetovno gospodarstvo.

Kremelj je izjavil, da je mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino dobra osnova za pogovore o končanju konflikta. Tiskovni predstavnik Kremlja je zagotovil, da je Rusija pripravljena na diplomatsko rešitev spora in da je udeležba Evrope pri tem nujna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da mora načrt vključevati dogovor, dosežen med Putinom in Trumpom na srečanju na Aljaski.

Ruski mediji so izrazili skepticizem glede ameriškega mirovnega načrta, katerega cilj je končati vojno v Ukrajini, in dvomijo o njegovem uspehu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil zaskrbljenost, da lahko ruske balistične rakete dosežejo katero koli točko v Evropski uniji. Poleg tega je Macron poudaril, da ima Evropa pravico upravljati z zamrznjenimi ruskimi sredstvi.

Ukrajina naj bi se strinjala z glavnimi točkami mirovnega načrta, ki ga je predlagala administracija Donalda Trumpa. Po besedah ameriškega uradnika naj bi ostale le še nekatere manjše podrobnosti za urediti. O tej temi naj bi potekali tudi pogovori med ZDA in Rusijo v Abu Dabiju. Pričakuje se srečanje med Zelenskim in Trumpom v naslednjih 24 urah.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa si prizadeva končati vojno v Ukrajini, kar je sprožilo različne odzive. Ukrajinski pogajalci so se udeležili pogovorov v Ženevi, medtem ko se nadaljujejo priprave na morebiten obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Washingtonu. Kljub napredku pri pogajanjih, nekateri Ukrajinci izražajo zaskrbljenost zaradi možnih kompromisov, ki bi lahko ogrozili suverenost države.

Generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte se bo udeležil današnjega sestanka "koalicije voljnih" za Ukrajino, so sporočili iz tiskovne službe zavezništva. Sestanku bosta sopredsedovala francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer. Srečanje bo potekalo prek spleta.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je opozorila, da Velika Britanija pripravlja načrt za diskreditacijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in s tem spodkopavanje njegovih prizadevanj za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. SVR trdi, da je London besen zaradi mirovniških aktivnosti ZDA, saj naj bi te ovirale britanski zaslužek na račun konflikta v Ukrajini.

Kremlj je potrdil, da ostaja odprt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je ponovil, da Moskva še vedno čaka na posodobljen ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, ki je bil skrajšan. Posebni odposlanec ZDA se je v Abu Dhabiju sestal z ruskimi uradniki, srečanja pa naj bi se udeležili tudi Ukrajinci. Evropski protipredlog je Kremelj zavrnil kot "nekonstruktiven".

Finska gradi ograjo za zaščito pred Rusijo, ki se nahaja le meter od ruske meje. Finska radiotelevizija Yle poroča, da je ograja v Laplandiji na vzhodni meji skoraj dokončana, inšpekcija pa je predvidena za 9. december.

Sekretar ameriške vojske Dan Driskol se je v Abu Dabiju sestal z ruskimi uradniki in vodjo ukrajinske vojaške obveščevalne službe, da bi razpravljali o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo po pripravah na morebitno srečanje med Trumpom in Zelenskim. Kremelj je zavrnil evropski protipredlog kot "nekonstruktiven".

Emmanuel Macron je izjavil, da je Evropa vstopila v novo fazo strateškega konflikta z Rusijo, pri čemer je poudaril grožnjo, ki jo predstavlja Moskva. Hkrati je zavrnil možnost, da bi Francija v okviru reforme služenja vojske napotila mlade Francoze v Ukrajino. Macron je pojasnil, da so bile besede načelnika generalštaba francoske vojske, ki naj bi pozival Francoze, naj bodo pripravljeni na "izgubo svojih otrok" zaradi zadrževanja Rusije, iztrgane iz konteksta. Poudaril je, da ne bo takojšnjega pošiljanja francoskih vojakov v Ukrajino, vendar je dodal, da je približno 20 držav pripravljenih sodelovati v "sileh za odvračanje" po koncu spopadov.

Visoki uradnik ameriškega obrambnega ministrstva Dan Driscoll se je v Abu Dabiju sestal z rusko delegacijo, da bi razpravljali o mirovnem načrtu predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino. Po poročanju 'Financial Times' in 'NewsNation' je Driscoll že v ponedeljek govoril z ruskimi predstavniki, pogovori pa naj bi se nadaljevali v torek.

Moldavsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo kršitev zračnega prostora Republike Moldavije s strani več dronov, vključno s padcem enega v naselju Cuhureștii de Jos, okrožje Florești, in na zagovor poklicalo ruskega ambasadorja.

Nemška novinarka in strokovnjakinja za Rusijo, Katja Gloger, je v avstrijski oddaji "ZiB 2" dejala, da so imperialni cilji Moskve glede Ukrajine nespremenjeni in da si Rusija prizadeva za Evropo pod ruskim nadzorom. Po njenih besedah je ruski predsednik Putin že pred leti napovedal vojno Evropi.

Ukrajinske sile so izvedle močan napad na južne regije Rusije, pri čemer so bili prizadeti Novorosijsk in Rostovska oblast, kjer so umrle tri osebe, najmanj 16 pa je bilo ranjenih. Oškodovane so bile tudi stanovanjske zgradbe. Rusija je odgovorila z napadi na Kijev in Odeso. Emmanuel Macron je izjavil, da je Rusija edina ovira za mir v Ukrajini.

Evropski diplomati izražajo zaskrbljenost, da bi lahko načrt za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za posojilo Ukrajini propadel zaradi ameriškega načrta za ureditev konflikta. Politico poroča, da EU ni več določitelj standardov za digitalne storitve, saj je to vlogo prevzela Amerika. Različne države EU še niso dosegle enotnega stališča glede konfiskacije ruskega premoženja, pri čemer se čaka na pritisk morebitnega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se sooča z dilemo, ali sprejeti mirovno ponudbo Trumpa ali se zanašati na evropsko pomoč.

Ukrajina si želi miru, vendar ne za vsako ceno, je poudaril predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefantjuk. Poudaril je, da obstajajo "rdeče linije", ki jih ne smejo prestopiti, kot so neodvisnost, ozemlje in obrambna sposobnost države. Medtem se nadaljujejo prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, z intenzivnimi pogajanji in posvetovanji med Ukrajino, ZDA in drugimi zaveznicami.

Ukrajinski vojni ujetnik Artem Kondibko je razkril, da so njegovi nadrejeni ukazali uničenje tako ruskih sil kot tudi ukrajinskih vojakov, ki so se umikali pri Krasnoarmejsku (Pokrovsku). Po njegovih besedah so ga celo poskušali likvidirati z minometi in droni, ko so ga poskušali rešiti pripadniki ruske vojske, so sporočili iz ruskega obrambnega ministrstva.

Marco Rubio je iz Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino odstranil določbe, ki bi trajno prepovedale članstvo Ukrajine v Natu in preprečevale vzpostavitev varnostnih sil držav članic Nata znotraj Ukrajine, kar bi lahko odvračalo Rusijo od ponovnih napadov. Spremenjena je bila tudi določba, ki je prvotno zahtevala, da Ukrajina odstopi ozemlje Rusiji, je dodal uradnik Bele hiše.

Ukrajina je poročala o najmanj šestih mrtvih in 14 ranjenih v ruskih napadih na Kijev, vključno z enim otrokom. Rusija je sporočila, da so v ukrajinskih napadih na regijo Rostov umrle tri osebe.

V ruskem napadu z droni na Kijev in okolico sta umrli najmanj dve osebi, več pa je bilo ranjenih. Ukrajinski napadi z droni na Taganrog v ruski Rostovski oblasti so zahtevali najmanj tri življenja, več ljudi pa je bilo ranjenih v Krasnodarskem kraju. Ukrajinski droni so napadli tudi Novorosijsk, Gelendžik in druge kraje na jugu Rusije, kjer je bil uničen redek letalo v kompleksu Berijev. Ruske sile so sestrelile 249 ukrajinskih dronov nad ruskimi regijami.

Ukrajince, ki so bili deportirani iz Poljske, usmerjajo v 80. desantno-jurišno brigado ukrajinske vojske, nato pa na bojne položaje v bližini Sadkov v Sumski oblasti, so sporočili iz varnostnih struktur.

Medtem ko je Rusija izvedla napad na ukrajinsko prestolnico, je Donald Trump izrazil upanje v napredek mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino. Trump je poudaril, da je potrebna previdnost, vendar je nakazal, da bi se lahko zgodilo 'nekaj dobrega' v prizadevanjih za mir.

Prvi bolnik iz Srbije z malignim melanomom je prispel v Moskvo, kjer bo v naslednjih dneh prejel novo, personalizirano rusko mRNK cepivo proti raku. Profesor dr. Vladimir Jakovljević je potrdil, da bo bolnik kmalu začel s terapijo.

Rusija in Ukrajina sta se v torek zgodaj zjutraj obstreljevali z zračnimi in napadi z droni. Na obeh straneh so bili ranjeni, v Rusiji pa je umrla ena oseba. V Kijevu je bil zadet stanovanjski blok v središču mesta. Ukrajinski napadi na Rusijo so zahtevali najmanj tri žrtve.

V Abu Dabiju so se nadaljevali pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino o mirovnem načrtu za Ukrajino. Ameriški uradnik je za BBC potrdil, da se bodo sestali z ruskimi predstavniki. Donald Trump je napovedal, da bo aprila obiskal Peking po telefonskem pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.

Kljub tekočim pogovorom o miru v Ukrajini je ruska vojska ponovno izvedla nočne zračne napade na Kijev. Prišlo je do eksplozij in izpadov električne energije, stanovanjske stavbe so bile zadete. Napadi so bili izvedeni s hipersoničnimi raketami, manevrirnimi raketami in bojnimi droni. Poročali so o enem mrtvem in več ranjenih.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Finska gazeta Helsingin Sanomat poroča, da je Rusija s pomočjo mirovnega načrta ZDA za Ukrajino, ki vključuje prepoved vstopa Ukrajine v NATO, dosegla ponižanje zveze NATO v očeh sveta. Po mnenju gazete naj bi ZDA s tem dejanjem pomagale Rusiji.

Predsednik Rusije, Vladimir Putin, je med 25. in 27. novembrom obiskal Kirgizistan. V delegaciji so bili tudi poslovneži, kot sta Roman Abramovič in Denis Bažajev, ter drugi visoki predstavniki ruske vlade, vključno z nekdanjim premierjem Mihailom Fradkovim. Med obiskom so potekali rusko-kirgiški pogovori na najvišji ravni.

Ruski uradniki so poročali o smrtonosnih ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki. Britanski premier Starmer bo gostil telefonski pogovor o Ukrajini.

Če bi se Zahod že prej osredotočil na pretok ruskega izvoza nafte, namesto na ceno, bi bil izid vojne v Ukrajini morda zelo drugačen.

Predsednik Putin je poudaril uspešen razvoj dvostranskih odnosov med Rusijo in Kitajsko, posebej v energetskem sektorju. Izpostavil je pomembnost sodelovanja na tem področju. Igor Sečin, vodja Rosnefta, pa je ob koncu svojega govora o energetskem partnerstvu med državama citiral kitajsko pregovor iz 'Knjige sprememb', s čimer je opozoril, da nadaljevanje sankcij proti Rusiji in Kitajski lahko povzroči gospodarsko krizo na Zahodu.

Ukrajina je sporočila, da sta se z ZDA dogovorili o ključnih točkah ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Evropa želi sodelovati pri pogajanjih.

Ruske sile so prevzele nadzor nad naseljem Ivanopolje v Donecki Narodni Republiki (DNR). To je sporočilo rusko obrambno ministrstvo, ki je navedlo, da so enote južne skupine sil prevzele nadzor nad tem območjem.

Bela hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini po pogovorih v Ženevi. Trump naj bi izvajal pritisk za dosego hitrega dogovora, čeprav obstajajo še nerešena vprašanja.

Predsednik ukrajinske Vrhovne Rade, Ruslan Stefančuk, je izjavil, da je vrnitev Krima v sestavo Ukrajine pogoj za končanje konflikta. Izjavo je podal med skupno tiskovno konferenco s švedskim kolegom Andreasom Norlenom. Stefančuk je dodal, da so predstavniki Evropske unije na vrhu izrazili podporo ozemeljski celovitosti, neodvisnosti in suverenosti Ukrajine. Krim se je Rusiji priključil marca 2014 po referendumu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se je po telefonu pogovarjal s kitajskim predsednikom Sijem Jinpingom o vprašanjih, povezanih z Rusijo in Ukrajino. Trump je pogovor označil za "zelo dober".

Poljski obrambni minister je poudaril, da Varšava ne sme zmanjšati proračuna za obrambo, ne glede na situacijo v Ukrajini. Nadaljevanje oboroževanja je ključnega pomena za varnost Poljske.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da je ameriški mirovni predlog pripomogel k zbliževanju Kijeva in Washingtona glede končanja vojne med Rusijo in Ukrajino, ki je največji in najsmrtonosnejši konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni. Rutte je poudaril potrebo po premišljenem dialogu o tej problematiki.

Švedske oborožene sile razmišljajo o nakupu novih manevrirnih raket z dosegom do 2000 km, ki bi lahko zadele cilje globoko v Rusiji. Ta pobuda je del prizadevanj za izpolnjevanje obveznosti znotraj zveze NATO. Rakete naj bi omogočile napade na poveljniška mesta, senzorje in ključno infrastrukturo v primeru ruskega napada na NATO.

Eden največjih avstralskih pokojninskih skladov je sprožil preiskavo o morebitnih povezavah s trgovino z rusko nafto, medtem ko vojna v Ukrajini dosega ključno fazo. Preiskava poteka zaradi zaskrbljenosti glede etičnosti naložb glede na trenutne geopolitične razmere.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.

Ukrajinsko mesto Odesa je bilo napadeno z droni, zaradi česar je v osrednjem delu mesta odjeknilo več močnih eksplozij. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale, naj se zatečejo v zaklonišča. Obstaja zaskrbljenost za številčno bolgarsko skupnost v regiji.

Poročila navajajo ključne dogodke na dan 1370 ruske vojne v Ukrajini. Članek tudi omenja Trumpov načrt v povezavi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da mirovni načrt za Ukrajino nima možnosti za uspeh brez sodelovanja Rusije. Ocenil je, da diplomatski preboj ta teden ni verjeten, kljub napredku v pogovorih v Ženevi. Merz je poudaril, da se mora Rusija vrniti za pogajalsko mizo, da bi mirovni načrt lahko uspel.

Britanska publikacija Unherd ocenjuje, da je mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala vrsta evropskih držav, že v izhodišču obsojen na neuspeh. Analiza dokumenta naj bi pokazala, da nima realnih možnosti za uspeh.

ZDA in Rusija sta predlagali mirovni načrt za Ukrajino, ki je povzročil razdor med zahodnimi zavezniki. Načrt, ki naj bi ga podpiral Donald Trump, naj bi Vladimirju Putinu ponudil vse, kar želi, kar je naletelo na kritike. Evropski voditelji poskušajo pomagati Ukrajini, da bi imela boljše pogajalske izhodišča. Rusija je pozitivno ocenila ameriški načrt, medtem ko je evropskega zavrnila.

Jurij Ušakov, svetovalec Vladimirja Putina, je ostro kritiziral evropski odgovor na mirovni načrt za Ukrajino, ocenjujoč ga kot "popolnoma nekonstruktiven" in nesprejemljiv za Rusijo. Poudaril je, da predlog ne izpolnjuje ruskih pričakovanj in da o njem niso potekala konkretna pogajanja.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Rusija je izrazila nezadovoljstvo zaradi sprememb mirovnega načrta, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ruski uradniki so poudarili, da te spremembe niso v skladu s prvotnimi dogovori in bi lahko otežile dosego miru.

Žozep Borrell je izjavil, da Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa ne moremo več šteti za zaveznice Evropske unije. Poudaril je, da bi morala Evropa priznati to spremembo v političnem usmeritvi ZDA. Izjavo je objavil v ponedeljek, 24. novembra 2025, na družbenem omrežju X.

Po mnenju urednika za nacionalno varnost pri The National Interest, Brandona Weicherta, namerava Roskosmos v prihodnjih letih izstreliti štiri glavne module za novo vesoljsko postajo, kar označuje nov krog vesoljske tekme med Rusijo in ZDA.

Ameriški mirovni načrt, namenjen končanju vojne v Ukrajini, je bil po nedavnih pogovorih med Združenimi državami, Ukrajino in evropskimi državami zmanjšan s prvotnih 28 na 19 točk. To je razkril ukrajinski namestnik ministra za zunanje zadeve, Sergiy Kyslytsya, za britanski časnik Financial Times.

Kremlj je zavrnil evropske spremembe ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot nesprejemljive in nekonstruktivne. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v telefonskem pogovoru s turškim premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom izrazil, da je prva različica ameriškega načrta dobra osnova za pogovore, medtem ko so evropske pobude naletele na zavrnitev.

Kremlj je opisal situacijo okoli ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot "informacijsko vahanalijo", hkrati pa dopustil, da bi lahko načrt postal osnova za pogajanja. Portal Politico poroča, da je bil ameriški mirovni načrt spremenjen, da bi upošteval vprašanja teritorialnega statusa Donbasa in drugih regij.

Kremelj je zavrnil evropski protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, označujoč ga za nekonstruktivnega in neprimernega. Analiza kaže, da Evropa in Ukrajina s pomočjo ZDA nasprotujeta ultimatumu Trump-Kremelj glede kapitulacije Kijeva.

Ukrajinski vojaki so izrazili kritičnost do ameriškega načrta za mirovni sporazum med Ukrajino in Rusijo, katerega ključni detajli so pricurljali v javnost. Medtem ko nekateri načrt zavračajo, drugi izražajo zadržanost in dvome glede njegove učinkovitosti.

Poljske oblasti so obtožile tretjega ukrajinskega državljana, da je bil vpleten v sabotažo na poljski železnici, ki naj bi jo podpirala Rusija. Osumljenec naj bi deloval po navodilih Rusije.

Generalni direktor Rosteca, Sergej Čemezov, je izjavil, da je Rusija močno povečala proizvodnjo orožja v primerjavi z obdobjem pred začetkom posebne operacije v Ukrajini. Rusija dobavlja velike količine letal, tankov, pehotnih vozil, havbic, sistemov za radioelektronsko bojevanje in dronov. Po njegovih besedah nobena država na svetu ne proizvaja toliko streliva in letalskih bomb kot Rusija.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je v Stockholmu svojemu moldavskemu kolegu Igorju Grosuu zagotovil, da lahko Moldavija računa na nadaljnjo podporo Hrvaške pri vstopu v Evropsko unijo.

Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je zaradi prisotnosti dronov blizu romunske meje med napadi na Ukrajino angažiralo bojna letala. Najprej so nemška letala Eurofighter Typhoon poletela, da bi spremljala situacijo v zraku, potem ko so sistemi za sledenje odkrili drone. Deli uničenih ruskih dronov so že večkrat padli na romunsko ozemlje, ki z Ukrajino deli 650 kilometrov dolgo mejo.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Minister za notranje zadeve Ivica Dačić se je na Generalni skupščini Interpola srečal z načelnikom Nacionalnega centralnega biroja Interpola Moskva, Valerijem Aleksandrovičem Kalačevim. Dačić je izjavil, da je sodelovanje med Srbijo in Rusijo dobro na vseh področjih, Rusija pa ostaja ključni partner Srbije na področju varnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil sožalje Vietnamu zaradi hudih poplav, ki so prizadele državo. V sporočilu je poudaril solidarnost Rusije z vietnamskim narodom v teh težkih trenutkih.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponudil posredovanje v pogajanjih med Ukrajino in Rusijo, da bi dosegel trajen mir. Putin je izjavil, da bi ameriški predlog lahko bil osnova za mirovni dogovor z Ukrajino.

Ukrajina in ZDA sta se dogovorili o novem osnutku mirovnega načrta v 19 točkah, pri čemer so ZDA upoštevale ukrajinske pomisleke glede nekaterih občutljivih vprašanj. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izrazil optimizem glede hitrega dogovora o Ukrajini, Donald Trump pa je napovedal, da se dogaja nekaj pozitivnega.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu Afriške unije in Evropske unije v Luandi v Angoli poudarila, da Afrika in Evropa potrebujeta drug drugo bolj kot kdajkoli prej. Poudarila je potrebo po ustvarjanju delovnih mest in diverzifikaciji gospodarstev, da bi postali manj odvisni. Predsednik Komisije Afriške unije je pozval k večji transparentnosti pri dostopu do kapitala, saj afriške države izboljšujejo naložbeno okolje za privabljanje evropskega kapitala.

Vilensko okrožno sodišče je 18-letnega ukrajinskega državljana Danijila Bardadima obsodilo na 3 leta in 4 mesece zapora zaradi požiga trgovine IKEA. Bardadim je dejanje storil po navodilih ruskih specialnih služb, poroča Medijazon.

Češki predsednik Petr Pavel in poljski predsednik Karol Nawrocki sta se na srečanju v Pragi strinjala, da Rusija predstavlja največjo grožnjo evropski varnosti. Pavel je tudi ocenil, da pogajanja o končanju vojne v Ukrajini kažejo na poenotenje pogledov.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izrazil upanje, da se bo »navlaka v Ukrajini« kmalu končala, da bi se Moskva in Minsk lahko posvetila notranjim zadevam. Njegova izjava nakazuje na pričakovanje skorajšnjega zaključka konflikta v Ukrajini.

ZDA so Cartel de los Soles, domnevni venezuelski narkokartel, označile za teroristično organizacijo, pri čemer trdijo, da ga vodi Nicolás Maduro. Venezuelska vlada te obtožbe ostro zavrača, označuje jih za "infamno in nizkotno laž", ki služi kot izgovor za nezakonito intervencijo proti Venezueli. Maduro poudarja, da je Venezuela nedolžna in da so obtožbe namenjene upravičevanju vojne, spremembe režima in kraje venezuelskega naftnega bogastva.

Ukrajina naj bi se strinjala z osrednjimi točkami mirovnega sporazuma, ki ga vodijo ZDA, pri čemer naj bi ostale le še manjše podrobnosti za ureditev. Predsednika Trump in Zelenski naj bi se srečala v novembru, da bi dogovor dokončno potrdila, Zelenski pa naj bi v naslednjih dneh obiskal Washington. Medtem pa so se okoli ukrajinske pogajalske skupine pojavili korupcijski škandali, ki bi lahko vplivali na mirovna prizadevanja.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da je edini človek na svetu, ki lahko prisili Rusko federacijo k miru, ameriški predsednik Donald Trump. Češki predsednik Petr Pavel je izrazil zadovoljstvo, da so se evropski voditelji vključili v pogovore o miru, ki so potekali v Ženevi.

ZDA, Ukrajina in Evropa so v Ženevi razpravljale o prenovljenem mirovnem načrtu za Ukrajino. Vendar pa je Rusija zavrnila evropski protipredlog, ki je kazal na možnost končanja vojne. Merz ne pričakuje preboja v Ukrajini ta teden. Analizirali so tudi ekonomsko situacijo Rusije v kontekstu vojne v Ukrajini.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

Ukrajinski in evropski uradniki so si prizadevali spremeniti Trumpov novi mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi bil pripravljen s sodelovanjem Rusije in močno naklonjen Kremlju. Rusija je zavrnila evropski mirovni predlog za Ukrajino. ZDA in Ukrajina nadaljujeta z delom na "popravljenem" mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo.

Ukrajina in ZDA naj bi po poročanju Financial Timesa uskladili osnutek mirovnega načrta v 19 točkah, o katerem naj bi se sedaj pogajala Trump in Zelenski. Marco Rubio je izrazil optimizem glede hitrega dogovora, medtem ko naj bi ZDA in Ukrajina posodobili besedilo za končanje konflikta, pri čemer naj bi upoštevali ukrajinske zadržke. Trump naj bi Ukrajini postavil ultimat do četrtka, da se izrečejo o ameriškem mirovnem načrtu.

Gospodarski trendi povzročajo skrbi tistim, ki so odgovorni za obvladovanje inflacije in ohranjanje trga dela, kar otežuje odločitve ameriške centralne banke (Fed) pri preprečevanju recesije. Poleg tega so pomembne novice še Trumpov predlog zdravstvene reforme, odstop Marjorie Taylor Greene (MTG), dokumenti v primeru Epsteina, situacija v Ukrajini ter izraelski napadi na Bejrut.

Načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za mir v Ukrajini v bistvu pomeni kapitulacijo Kijeva, ogroža obstoj države in njeno gospodarsko suverenost ter popolnoma ignorira Evropo in NATO, poroča berlinski portal table.media.

Ruska vlada je nemško raziskovalno platformo Correctiv uvrstila na črni seznam Ministrstva za pravosodje, s čimer je prepovedala vsakršno sodelovanje z organizacijo.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Moldavski vojaki so odpotovali v Bukarešto, da bi sodelovali na vojaški paradi, ki bo potekala 1. decembra ob dnevu državnosti Romunije. Detašma je sestavljen iz pripadnikov mirovniškega bataljona in skupine s praporom.

Letališče v Vilniusu je moralo zaradi preletavanja balonov že devetič od začetka oktobra prekiniti zračni promet. Dogodek je povzročil motnje pri pristajanju letal.

Na Poljskem so izpustili štiri ukrajinske državljane, ki so bili pred tem aretirani zaradi suma vpletenosti v sabotažo na železnici. Osumljence so prijeli pripadniki agencije za notranjo varnost in policije, poroča poljski internetni portal onet.pl.